Narodna in univerzitetna knjižnica – NUK

Narodna in univerzitetna knjižnica je nacionalna knjižnica Slovenije. Njena naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje pisne kulturne dediščine.

Nastanek knjižnice je povezan z Marijo Terezijo, ki je leta 1774  z odlokom ustanovila knjižnico splošnega pomena. Knjižnica je spreminjala ime in lokalizacijo skozi stoletja. Po ustanovitvi Slovenske univerze v Ljubljani leta 1919 je prostorska stiska botrovala razmišljanju o novi stavbi. Novo knjižnico so začeli v Ljubljani graditi po načrtu arhitekta Jožeta Plečnika leta 1936 in jo končali leta 1941.  Plečnik je načrtoval tudi notranjo opremo.

Med drugo svetovno vojno je na knjižnico strmoglavilo letalo in zgorelo je okoli 60 000 knjig.

Stavba NUK-a ima tloris pravokotnega trapeza in ima štiri nadstropja, dvojno stopnišče in dve dvorišči. Na vrhu glavnega stopnišča je kip Primoža Trubarja. Njena fasada je sestavljena iz večbarvne opeke ter različno obdelanih kamnitih blokov. Največji prostor je velika čitalnica z 236 sedeži. Na vzhodni in zahodni strani čitalnice so velika okna, ki segajo preko štirih nadstropij.

Ob stavbi Narodne in univerzitetne knjižnice, proti Vegovi ulici, stojijo kipi pomembnih slovenskih slavistov in univerzitetnih profesorjev.

Knjižnica hrani več kot 2 700 000 knjig. Poleg osnovne so v NUK-u še posebne zbirke knjig (rokopisna zbirka, zbirka redkih tiskov, zbirka starih tiskov, glasbena, kartografska in slikovna zbirka, zbirka posebnega knjižničnega gradiva, zbirka EU in mednarodnih organizacij, zbirka avdiovizualnih gradiv, zbirka serijskih publikacij in zbirka Slovencev zunaj Republike Slovenije).

Besedilo napisal: Matjaž Koželj

Updating…
  • V košarici ni izdelkov.