Centralno pokopališče Žale

V 19. stoletju je imela Ljubljana glavno pokopališče na mestu današnjega Gospodarskega razstavišča. Zaradi prostorske stiske so ga v 20. stoletju zaprli, vzhodni del so po Plečnikovi zamisli ohranili, na ta prostor pa prenesli grobove in nagrobnike nekaterih pomembni ljudi. To pokopališče se danes imenuje Navje – Gaj zaslužnih.

Ljubljanska mestna oblast se je odločila urediti novo pokopališče. Že pred prvo svetovno vojno so odkupili del zemljišča in po vojni dokupili še dodatno zemljišče na prostoru današnjega osrednjega Ljubljanskega pokopališča. Zasnovo so zaupali arhitektu Jožetu Plečniku, ki je ustvaril  enega najizvirnejših pokopališč 20. stoletja. Pri risanju načrtov je sodeloval tudi študent Vlasto Kovač. Ljubljanske Žale so gradili od leta 1938 – 1940.

Vhod na pokopališče, v mesto mrtvih, predstavlja mogočni slavolok s poslovnima kriloma.  Na vrhu slavoloka sta kipa Jezusa in Marije.

Na Žalah je kompleks štirinajstih različnih poslovilnih kapel, ki so izpeljanke iz osnovnih arhitekturnih tipov – od gomile, antičnih svetišč do bizantinske cerkve. Vse kapele so bele in obdane z drevjem, imenujejo pa se po ljubljanskih cerkvah in zavetnikih ljubljanskih župnij. Za pokojnike, ki so bili v svojem življenju ateisti je bila predvidena kapela Adama in Eve, za umrle nekrščene otoke pa kapela sv. Ahaca.

Na Žalah so pokopani mnogi pomembni Slovenci, med njimi tudi sam arhitekt Jože Plečnik. Tu najdemo grobove Vladimira Bartola, Edvarda Kocbeka, Dragotina Ketteja, Ivana Cankara, Frana Saleškega Finžgarja, Janeza Menarta, Gregorja Strniše, Lili Novy, Otona Župančiča, Riharda Jakopiča ter tudi množico grobov vojakov in drugih žrtev prve in druge svetovne vojne.

Plečnikove Žale so kulturni spomenik državnega pomena, kateremu je Odbor za Evropsko dediščino leta 2007 priznal tudi pravico do znaka evropske dediščine.

Besedilo napisal: Matjaž Koželj

Updating…
  • V košarici ni izdelkov.