Centralni stadion Bežigrad

Mesto Ljubljana ima dolgoletno tradicijo delovanja športnih društev. V začetku 20. stoletja sta bili najmočnejši športni društvi Sokol in OREL.

Društvo Sokol je sodelovalo pri postavitvi prvega večjega ljubljanskega stadiona, ki je imel leseno konstrukcijo.

V začetku 20. stoletja je telovadno društvo OREL naročilo načrt za zidani športni stadion pri arhitektu Jožetu Plečniku, ki je primerno lokacijo našel za Bežigradom, na področju opuščene gramozne jame med Dunajsko in Vodovodno cesto. Zaradi že oblikovane jame drugi izkop terena ni bil potreben, s tem pa je bil projekt cenovno ugodnejši.

Plečnik je navdih črpal iz antičnega tipa stadiona tako, da je povezal antično tekmovališče in gledališče na prostem.

Stadion je zaradi finančnih težav nastajal počasi. Največ dela je bilo končanega pred evharističnim kongresom leta 1935, ko so postavili tudi pokrito častno tribuno (glorieto) s telovadnico v pritličju. Tik pred drugo svetovno vojno so zgradili še betonske tribune.

Po drugi svetovni vojni so se na stadionu poleg nogometnih tekem odvijale tudi večje glasbene in športne prireditve.

Leta 2007 je Družba GSA poslovneža Joca Pečečnika v partnerstvu z Mestno občino Ljubljana in Olimpijskim komitejem Slovenije ustanovila gospodarsko družbo Bežigrajski športni park (BŠP) katere namen je prenova Centralnega stadiona in okolice. Dogovor o prenovi še ni dosežen, zato stadion že vrsto let počasi propada.

Besedilo napisal: Matjaž Koželj

Updating…
  • V košarici ni izdelkov.